[ Pobierz całość w formacie PDF ]
spodkopali. Igre so 0 e vedno prikazovali na odru v
dramskih hi0 ah v Murjani in v Boramiru na severnem
NiÏinskem. Boramirsko narodno gledali0 ãe je zaslove-
lo, ko se je v njem ugnezdil uprizoritelj Îamot Prduna,
znan po fantastiãnih igrokazih planetarnih razseÏnosti.
Na njegove predstave so prihajali vsi znani Trapanci.
Najnovej0 e delo, ki so ga ta veãer krstili, je bila drama
Babilonski stolp, v katerem je Prduna odrski prostor
raz0 iril v navidezno nebo; posamezna dejanja so se do-
gajala na odru, druga pa v traposferiãnih razseÏjih.
Boramirski Ïupan Zolaj Îmirkan je na krstno uprizo-
ritev povabil tudi vladnika Trapanije Najzeta ·vedrko-
na, ki je zasedel loÏo z dvema sedeÏema in mrko sprem-
ljal igro, povzeto po starih mitih o gradnji nebotiãnega
stolpa, pri kateri je Stvaritelj graditeljem pome0 al jezi-
ke in zgradbe niso nikoli dokonãali. Na koncu, ko se je
navidezno ogrodje stolpa sesulo v dvorano, izvabiv0 i
krik groze med izbranim obãinstvom, se ·vedrkon ni
pridruÏil burnemu ploskanju, ki je vedno znova klicalo
174
TRAPANSKE KRONOGRAFIJE
BESeDA
na oder uprizoritelja Prduna, obleãenega v temno mo-
dro ãarovni0 ko haljo in koniãasto kapo, na katerem so
se lesketale luminantne ble0 ãice.
Vladnik je dojel, da se je Prduna oprdnil ob graditev
trapanskega stolpa modrosti in prostograditeljstvo, kar
mu ni bilo v0 eã.
»Îmirkan, gospodarstvo v Boramiru ti propada,« je
pooãital Ïupanu, »ti pa daje0 Prdunu velike denarje, da
Ïali trapansko stolpogradnjo!« To je rekel in se nemudo-
ma odpravil k drÏavnemu aeromobilu in odletel v Mur-
jano, ne da bi se udeleÏil velike krstne pojedine po pred-
stavi.
SproÏil pa je vladnikov obisk predstave ugibanje kro-
nografov, ki so se ukvarjali z ocvirkarstvom, zakaj je
sedel v loÏi sam? Se ne bi spodobilo, da ima vladnik Tra-
panije, kjer uÏiva druÏina ustavno okrilje, Ïeno, tako kot
predsednik planeta âukan, ki nikamor ne gre brez svoje
druÏice K0 efte?
Seveda to ni 0 lo mimo Vekorine Bajset, skrbnice za
vladnikovo nastopanje in ugled v javnosti. Sklicala je
sosvet za oblikovanje javnega mnenja, ki je dolgo resno
pretresal to zadevo. Naposled je Notan Lodenec, pred-
stojnik du0 eslovnega dru0 tva, povedal svoje mnenje:
»Ako na0 vladnik prave Ïenske ne trpi v bliÏini, zakaj
mu ne bi oskrbeli mehaniãne druÏice? Ako so v tovarni
175
TRAPANSKE KRONOGRAFIJE
BESeDA
mehaniãnih psov sposobni izdelovati pse, ki jih ne loãi0
od pravih, zakaj ne bi mogli narediti Ïenske?«
Vnelo se je hudo pregovarjanje, ali je kaj takega nrav-
no.
»Kam nas bo pripeljalo, ãe zaãnemo na veliko izdelo-
vati umetne Ïenske?« se je zgraÏala Jomca âadr Kurmo.
»Ne bi na koncu doÏivele prave Ïenske usodo psov?«
Mo0 ki sosvetniki so se muzali in jo tolaÏili, da to 0 e ne
bi pomenilo pomora trapanskega Ïenstva. Nato so po
posebni mreÏi poklicali direktorja tovarne mehaniãnih
psov Hala, ga previdno povpra0 ali kako in kaj, in dobi-
li odgovor, da lahko izdela vse Ïivo, kar leze in gre.
Vekorina je ob prvi priloÏnosti omenila vladniku, kaj
mu predlaga sosvet.
»Ogabno!« se je zmrdnil ·vedrkon.
»Tudi za psiãko, ste rekli tako, zdaj pa ne morete brez
nje,« ga je opomnila svetovalka.
»Saj res!« se je razburil vladnik. »Obve0 ãevalna sluÏ-
ba mi 0 e ni poslala poroãila, zakaj niso izsledili zavrÏe-
nega psa, ki je poneãedil ãivavo âivo. Hoãem to poroãi-
lo!«
176
TRAPANSKE KRONOGRAFIJE
BESeDA
57. Romar iz zaãasja
budil se je ãasopotnik Ramtin Pankr v Vidini po-
Zstelji in prvi hip ni vedel, v katerem ãasu ãasi; zu-
naj se je danilo, ptiãi so se ogla0 ali in ob njem je leÏala
gola Zemljanka, smehljajoãa se v snu. Zavedel se je:
moral je narediti ãasovni skok v sili, da je ubeÏal trapan-
ski denarni policiji, pristal pri gozdarju Skoku v koãev-
skih gozdovih in na0 el tam Vido, ki ga je odpeljala v svo-
je ljubljansko stanovanje. Ljubila sta se z vsem Ïarom
du0 e in telesa, ljubila v neskonãje, kakor da se ne bosta
nikoli veã razklenila; postelja je kazala sledove tega
ljubovanja, soba je vonjala po ljubezenskih sokovih, in
to, da sta zaspala, je pomenilo, da se vse skupaj ni zgo-
dilo v astralnih sanjah.
Zunaj je prirohnel avtobus, za0 kripale so zavore in
ãasopotnik se je zdrznil. Njegov gib je predramil Vido in
krãevito se ga je oklenila.
»Ljubi, ne odhajaj, ne izgini mi,« je za0 epetala.
»Ne boj se, ostajam pri tebi,« jo je tolaÏil.
Stisnila se je 0 e bolj k njemu in mu zbliza pogledala v
oãi.
177
TRAPANSKE KRONOGRAFIJE
BESeDA
»Martin, zmedena sem & ne vem, ne loãim veã: sva
skupaj zares ali sanjava? Povej mi, kaj se nama dogaja?
Vãasih se bojim, da se mi me0 a & «
»Zdaj sva skupaj zares, nisva v astralu. Kadar se sre-
ãujeva v sanjskem svetu, se najdeta najini duhovni tele-
si; sanjavstvo je brezãasno, na katerikoli toãki astrala si,
si povsod.« Poljubil jo je na ãelo, ki ga je gubanãila v na-
poru, da bi razumela. ȉasopotni0 tvo je nekaj drugega;
je dar redkih, da potujejo skozi ãas. Kdor zmore zbrati
v ãasovni lupi sredi moÏganov energijo ãasa in jo
usmerjati, potuje skozi ãas in se poustvarja v katerikoli
plasti & Sranje, ne znam ti pojasniti & «
»Zdi se mi, da razumem, ãeprav je noro & In 0 e nekaj
ne vem: ali lahko dobim tvojega otroka?«
»Ne vem, Vida,« je zami0 ljeno vzdihnil. »Vsa pravila
ãasopotni0 tva zanemarjam, 0 e dotakniti se te ne bi smel,
jaz pa se ljubim s tabo &
V prvi sonãni svit so zadoneli vsi zvonovi ljubljanskih
cerkva, zrak je drhtel v zvonjavi in Vida je vedrega ãela
skoãila s postelje k oknu.
»Martin, ne zateÏiva si dneva,« je rekla. »V Sloveniji
je papeÏ, pojdi z mano, pojdiva med romarje, pozdravit
svetega oãeta. Nisem posebno verna, ampak odkar te
poznam, mi je Bog nenadoma blizu & Pojdi, prosim.«
In je 0 el ãasopotnik z Vido, ãeravno je prebil vse dov-
oljene meje za ãasenje v drugem ãasovnem obsegu.
178
TRAPANSKE KRONOGRAFIJE
BESeDA
Hodila sta pome0 ana med romarji, bila pri dopoldanski
papeÏevi ma0 i na konjskem dirkali0 ãu na JeÏici in poz-
neje sta se z avtomobilom, v nepretrgani koloni, odpe-
ljala v Postojno, na popoldanski shod mladih s pape-
Ïem. âasopotnik je prezirljivo opazoval cestno ma0 ine-
rijo, ki se je poãasi premikala na nafto, zanj najbolj ne-
primerno gorivo.
Zamudila sta del obreda in se drÏeã za roke podala v
prepevajoão, moleão in igrajoão gneão, pre0 erno vese-
la, mahajoãa papeÏu, ki je v slavnostnih oblaãilih od-
pozdravljal z vzvi0 enega odra. Sijalo je sonce, pihala
burja in ku0 trala Vidine lase, ne0 tete zastavice in ban-
dera; romarji so zapeli papeÏu rojstnodnevno pesmico,
ta pa je solznimi oãmi rekel v glasonosnik:
»PapeÏ ma vas rad!«
V izbruhu mnoÏiãnega navdu0 enja je zaneslo tudi
ãasopotnika: po trapansko je sunkovito izproÏil roko s
pestjo proti papeÏu in tedaj sta ga kot strela z jasnega
podrla na tla dva varnostnika s temnimi naoãniki.
»Vida, rad te imam!« je 0 e kriknil in se izãasil.
179
TRAPANSKE KRONOGRAFIJE
BESeDA
[ Pobierz całość w formacie PDF ]